19. oktobra je bila osemdeseta obletnica Lu Xunove smrti. Vse od petdesetih let je bil Lu Xun globoko usidran v duševnem svetu večih generacij Kitajcev, ni pa ohranjenih prav veliko njegovih fotografij.

Pred nekaj dnevi je bila v Nanjingu odprta do sedaj najbolj popolna razstava Lu Xunovih fotografij. Od skupno sto sedemindvajsetih fotografij je najstarejša iz leta 1902, najpoznejša pa iz leta 1936. Gre torej za časovni razpon štiriintridesetih let.

Na fotografijah lahko vidimo Lu Xuna v oblekah, katerih kroj je naredil sam, njegovo ljubezen do družine, dobre odnose s prijatelji, ter fotografije iz časov, ko je bil še mladenič.

Lu Xunov vnuk in generalni sekretar Lu Xunove kulturne fundacije Zhou Lingfei je za novinarje povedal: "Sam te fotografije dobro poznam, danes pa so prvič tudi javno objavljene. Upam, da bodo ljudje na njih spoznali nekoliko drugačnega, milega in celostnega Lu Xuna.

Razstava je organizirana s strani Lu Xunove kulturne fundacije in Akademije za slikanje in kaligrafijo Nanjinga (Umetnostna galerija Jinling). Kot so nam predstavili organizatorji, so vsi razstavni eksponati pravzaprav optični posnetki originalnih fotografij, hkrati pa je ohranjenih in precizno restavriranih tudi nekaj originalnih fotografij na kartonih, ter nekaj okvirov slik in avtogramov.

Več kot osemdeset odstotkov razstavljenih fotografij izvira iz zbirk Lu Xunovih bližnjih sorodnikov, manjše število pa še od drugih zbirateljev. Taka je na primer družinska fotografija posneta četrtega januarja 1930, ko je bil Lu Xunov sin Zhou Haiying star sto dni. Fotografija je bila posneta v fotografskem studiu Chunyang v Shanghaiu. Lu Xun je bil takrat star 49 let.

Ko je bil star sedemdeset let, je Zhou Haiying napisal knjigo z naslovom "Mojih sedemdeset let z Lu Xunom", katere prvi stavek se glasi: "Na svet sem prišel povsem po naključju, kot rezultat ponesrečene kontracepcije moje mame in očeta. Starša sta se posvetovala kaj naj z menoj in sta se na koncu odločila, da me vendarle obdržita."

Spomini o Lu Xunovem razvajanju Zhou Haiyinga obstajajo v številnih zapisih. V svojih esejih sta o tem na primer pisala Xiao Hong in Yu Dafu.

Leta 1931 je Lu Xun napisal pesem z naslovom "Odgovor na sarkastično pripombo":

Brezčutnost ni pogoj, da postaneš heroj,

čeprav do sina nežen, si lahko še vedno mož.

Mar ne veš, da tudi tiger strašni, ki rjovi z vetrovi,

pogleda sem pa tja nazaj, v skrbi za zarod svoj.

Lu Xun je Zhou Haiyinga ob praznovanju njegovega rojstnega dne redno vozil na snemanje spominskih fotografij.

Razstavljena je tudi Lu Xunova posmrtna fotografija, posneta devetnajstega oktobra 1936. Smrt gospoda Lu Xuna v burnih tridesetih letih je imela težko pojmljiv politični vpliv.