Dodatnih deset milijonov delovnih mest v prvih treh četrtletjih letošnjega leta ni samo lepo spričevalo, ampak hkrati pomeni, da je čas krize tudi čas za prilagajanje. Ob zmanjševanju hitrost rasti BDP, se spodbuja stimulacija domače ekonomije.

V času, ko je še delal v Liaoningu, je Li Keqiang z zapisnikom v rokah po vrstnem redu telefoniral registriranim "družinam brez zaposlenih članov" in spraševal: "Ste že našli zaposlitev? Kakšne so sedaj razmere pri vas?" Leta 2014, ko so bili spomini na podrobnosti iz intervjujev z "družinami brez zaposlenih članov" še zelo sveži, se je premier na novinarski konferenci ob Dveh kongresih (Vsedržavni ljudski kongres in Politična posvetovalna konferenc) čustveno izrazil: "Če nihče v družini ni zaposlen, resnično ni nikakršnega upanja."

Podatki ob zaključku tretjega četrtletnega obdobja so objavljeni. Med njimi je najpomembnejši poudarek, da je ustvarjanje novih delovnih mest še bolj uspešno, kot je bilo pričakovano. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da je se je število delovnih mest v mestih povečalo za deset milijonov in 670 tisoč. Tako je bil letošnji cilj dosežen že eno četrtletje prej, kot je bilo načrtovano. Raziskava, izvedena v enaintridesetih velikih mestih je pokazala, da je brezposelnost tam nižja od petih odstotkov, kar je prvič po juniju 2013. Premier ob teh podatkih ni mogel skriti zadovoljstva in jih je razglasil že predčasno, na otvoritveni slovesnosti konference na ministrskem nivoju petnajstega Trgovinskega foruma med Kitajsko in skupnostjo držav portugalskega jezika.

Roko na srce, premier Li Keqiang zaposlitveni politiki od nekdaj posveča posebno pozornost. Mediji so objavili statistiko, iz katere je razvidno, da se je v poročilih prvih stotih rednih zasedanj Državnega sveta aktualne vlade beseda "zaposlovanje" pojavila kar sto petdesetkrat. V zadnjih treh letih se v poročilih o delu vlade beseda "zaposlovanje" pojavi devetindvajsetkrat, triindvajsetkrat in petindvajsetkrat letno. "Zaposlitev predstavlja osnovo za preživetje", "Delovna mesta so ekonomski 'barometer' in 'stabilizator družbe'", "Če bo 'stabilna' politika ustvarjanja novih delovnih mest, bo lahko 'stabilna' tudi kitajska ekonomija"; ta "zlata pravila", ki jih je premier izrekel ob različnih priložnostih, so že postala splošno družbeno znanje.

V okoliščinah, ko globalna ekonomija doživlja korenito preobrazbo, kitajska notranja ekonomija pa se sooča s številnimi težavami, ustvarjanje novih delovnih mest še vedno ohranja zagon zadnjih treh let, ko je bilo vsako leto ustvarjenih trinajst milijonov novih delovnih mest. S tem "spričevalom" se Kitajska uvršča v sam vrh tudi na svetovnem nivoju.

To še enkrat potrjuje elastičnost kitajske ekonomije in njen manevrski prostor. Čas težav je tudi čas za regulacijo.

Višji znanstveni sodelavec ameriške Univerze Yale Stephen Roach je v zvezi s tem povedal: "Ne smemo podcenjevati trdnosti in potenciala kitajske realne ekonomije. Kitajska vlada pelje ekonomijo po poti dolgoročnega in stabilnega razvoja."

Dokaz, da smo na pravi poti, ponujajo tudi pozitivni trendi na področju ustvarjanja novih delovnih mest. Prvič: rast se res upočasnjuje, vendar je še vedno zelo visoka in še vedno nudi  temelj za ustvarjanje novih delovnih mest. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta je rast še vedno dosegala 6,7 odstotkov, kar nudi zelo očiten dokaz stabilne strukture. Ob pospešeni transformaciji ekonomske strukture je kitajska ekonomija dosegla še posebej skokovit razvoj na povsem novih nivojih. Med letoma 2013 in 2015 se je odstotek terciarnega sektorja kitajske ekonomije znotraj celotnega BDP povečal iz 41,1 na 50,5 odstotkov.

Premier Li Keqiang je v preteklosti že večkrat povedal, da je nekdaj vsak odstotek rasti BDP pomenil dodaten milijonov delovnih mest. Ob transformaciji ekonomske strukture zadnjih let, še posebej s pospešenim razvojem storitvenega sektorja, pa bi lahko vsak odstotek rasti BDP pomenil 1,3 milijona ali celo milijon in pol novih delovnih mest. Glede na ekonomske izračune za leto 2015, pa je povečanje števila novih zaposlitev ljudi na vsak odstotek rasti DBP že presegel 1,9 milijona. Jasno je, da rast števila delovnih mest ni v nasprotju s transformacijo ekonomske strukture, ampak se procesa vzajemno spodbujata.

Drugič: večanje števila delovnih mest ob počasnejši gospodarski rasti je rezultat enotnega dela tokratne vlade. V zadnjih letih so centralne oblasti energično implementirale reformo "racionalizacije administracije in decentralizacije institucij" ter reformo "poslovnega sistema" ter spodbujale "ljudsko podjetništvo in ustvarjalnost". Ob prevzemu premierske funkcije je Li Keqiang podaril, da je ustvarjanje novih delovnih mest samo s strani državnih organov in velikih podjetji preveč omejeno, zato je potrebno močno spodbujati majhno in srednje podjetništvo in ekonomijo z raznovrstnimi oblikami lastništva. "Ustvarjanje novih delovnih mest mora temeljiti tako na racionalizaciji in centralizaciji, kot tudi na inovativnosti in podjetništvu."

V zadnji letih se je zgodil "izbruh" na novo registriranih podjetji na trgu. S pojavom raznoraznih novih oblik industrije, novih kanalov in novih industrij, je začela prevladovati atmosfera podjetništva in ustvarjalnosti. To jasno kaže, da reforma, ki je prišla iz vladnega nivoja, ni dvignila le učinkovitosti administracije, ampak je ob spodbujanju ustvarjalnosti in podjetništva ustvarila tudi podjetništvo in ustvarjanje novih delovnih mest med ljudmi. Ob nadaljnjem poglabljanju reform, bo v prihodnosti še naprej prihajalo do podobnih pozitivnih rezultatov.

Tretjič: rast delovnih mest je povezana tudi s procesom pospešene urbanizacije, v katerem se Kitajska trenutno nahaja. Na podlagi objav državnega statističnega urada, je kitajska urbanizacija leta 2015 dosegla 56,1 odstotkov, proces urbanizacije pa se se še pospešuje. Hiter razvoj urbanizacije je sicer povzročil visoke cene nepremičnin, onesnaževanje okolja in nekatere druge probleme, vendar hkrati številnim ljudem, ki prihajajo v mesta, omogočil zaposlitev. V procesu koncentracije ljudi na enem mestu, so se pojavile tudi nove potrebe, ki so povzročile prihod še dodatnih ljudi. Mesta, kot kotaleča se snežna kepa, postajala večja in večja.

Raziskava, ki so jo opravili profesor Lu Ming iz shanghaiske Prometne univerze (Shanghai Jiao Tong University) in drugi je pokazala, da razvoj mest in z njim povezano širjenje obsega ekonomije ustvarja nove priložnost za ustvarjanje delovnih mest. Ob vsakokratnem povečanju števila mestnih prebivalcev za deset milijonov, se verjetnost zaposlitve posameznika poveča za 0,66 odstotka. Kitajska ravnokar vstopa v postindustrijsko dobo in pomembnost mest (še posebej velikih mest) je še večja. V preteklih nekaj letih je spodbujanje hitre urbanizacije že ustvarilo številna nova delovna mesta in tudi v prihodnje bodo mesta predstavljala glavno fronto za kreativnost in podjetništvo širokih ljudskih množic. Neomajno spodbujanje "urbanizacije ljudi" je pot, po kateri bo morala Kitajska v prihodnosti še naprej nujno hoditi.

"Razvijanje ekonomije je v osnovi namenjeno zagotavljanju delovnih mest. Zaposlitev ljudem omogoča dohodek, ki je nujni pogoj, da lahko običajni ljudje resnično okusijo in uživajo v sadovih ekonomskega razvoja." Desetega junija lani je premier Li Keqiang na rednem zasedanju Državnega sveta ponovno omenil povezavo med gospodarsko rastjo in ustvarjanjem delovnih mest. Lahko bi rekli, da so delovna mesta odlični kanal, preko katerega običajni ljudje sodelujejo v ekonomskem sistemu ter občutijo njegove zakonitosti.

Preko deset milijonov novih delovnih mest v prvih treh četrtletjih letošnjega leta ni le lepo spričevalo, ampak še bolj kot to, predstavlja potrditev, da hodimo po pravi poti. V prihodnosti bomo še bolj zavzeto nadaljevali z vladnimi reformami, racionalizacijo in decentralizacijo ter spodbujali moč trga in moč ljudstva. V procesu hitre urbanizacije, ki bo združevala nove in stare metode, bomo uresničili še boljšo rast ter omogočili lažje iskanje dela, kar bo ljudstvu omogočilo resnično uživanje vseh plodov razvoja.