Home > News
Kultura se mora širiti navzven, še bolj pa se mora širiti navznoter

2016-11-24

Pred nekaj dnevi so centralne oblasti devetindvajsetič sklicale sestanek Delovne skupine za celovito poglobitev in reforme, na katerem so se posvetovali o "Predlogu za nadaljnje korake okrepitve in izboljšave dela na področju promoviranja kitajske kulture v tujini". Na sestanku je bilo poudarjeno, da je potrebno okrepiti in izboljšati delo na področju širjenja kitajske kulture navzven, ter biti inovativen tako na področju vsebine kot tudi na področju organizacijskih mehanizmov. Potrebno je širiti kanale in platforme in se lotevati inovativnih ukrepov. Okrepiti je treba toplino, dostopnost, inspiracijo in konkurenčnost kitajske kulture ter tako povečati njeno mehko moč. Strokovnjaki s tega področja predvidevajo, da bodo ti ukrepi resnično spodbudili "izhod" industrije popularne kulture. S strokovnim in izkušenim delovanjem na trgu bo okrepljen mednarodni vpliv kitajske kulture in dvignjena stopnja njene mehke moči.

Urednik

Zadnje čase kitajski kapital na mednarodnem odru kulturne izmenjave znova in znova igra glavno vlogo. Samo od začetka novembra so se zgodili številni prevzemi, ki so zbudili svetovno pozornost. Četrtega novembra je Skupina Wanda (Wanda Group) razglasila nakup stotih odstotkov delnic slavne ameriške produkcijske hiše DCP (Dick Clark Production inc.) za eno milijardo ameriških dolarjev. Za tem je bil s strani kitajskega podjetja za 187 milijonov ameriških dolarjev kupljen še evropski magnat na področju specialnih efektov, podjetje Framestor, ki je v preteklosti proizvajalo specialne efekte za filme kot so Avatar, Harry Potter in Gravitacija.

Poleg kulturne izmenjave in širjenja kulture, tudi trgovanje s kulturo začenja zasedati pomembno mesto pri izhodu kitajske kulture v tujino.

Z vzpostavitvijo platforme mednarodne kulturne trgovine in prodajo dokumentarcev v tujino dosežem dvojni rezultat s polovico dela

Nedavno se je v nemškem Frankfurtu odvil Mednarodni festival dokumentarnega filma zlato drevo, kar je prvi primer pobude in organizacije mednarodnega festivala dokumentarnega filma s strani kitajskega podjetja izven Kitajske. Tekmovalni program je pritegnil skoraj štiristo dokumentarnih filmov iz osemintridesetih držav in območji celotnega sveta. Kot svetovalec organizacijskega komiteja je pri festivalu sodeloval tudi nekdanji predsednik Festivala mednarodnega dokumentarnega filma in animacij v Leipzigu (Dok Leipzig). V finalni izbor se je uvrstilo osemintrideset del.

"Resnične zgodbe ljudi bolj ganejo. Festival dokumentarnega filma nam pripoveduje kitajsko zgodbo in vzpostavlja oder za kulturno izmenjavo preko kitajskih meja", pravi Wang Libin, predsednica uprave podjetja Beijing Huayun-Shangde International Cultural Exchange Co. Ltd, ki je organiziralo omenjeni festival. Ob ukvarjanju z mednarodno kulturno trgovino v zadnjih letih je Wang vedno bolj spoznavala in občutila pričakovanja, ki jih mednarodna skupnost goji v zvezi s glasom Kitajske in njeno vlogo. Poleg organizacije mednarodnega festivala dokumentarnega filma, ki se zgodi enkrat na leto, je podjetje vzpostavilo tudi platformo za trgovanje z avtorskimi pravicami, ki deluje skozi vse leto in povezuje notranji in zunanji trg. "Vse od junija letos, ko smo vstopili na splet, se je pri nas registriralo že več kot štiristo dokumentarnih filmov, z dvajsetimi pa smo že v fazi pogajanj" je povedala Wang Libin.

Po mnenju kulturnega atašeja Kitajskega veleposlaništva v Nemčiji Chen Pinga je področje dokumentarnega filma v primerjavi s področjem igranih filmov in podobnih vsebin v mednarodni trgovini še relativno slabo zastopano, kar je dobra priložnost za prodor kvalitetnih kitajskih dokumentarcev na svetovno tržišče.

Režiserka dokumentarnih filmov Televizijske postaje Nanjing (Nanjing dianshitai) Feng Li je zadnje dni zelo zaposlena, a hkrati tudi izredno navdušena. Pravkar, enaindvajsetega novembra, je podpisala tri pomembne dokumente: Sporazum o zastopanju avtorskih pravic, Sporazum o delitvi avtorskih pravic in Pogodbo o dovoljenju televizijskega prenosa dokumentarnega filma. Prejšnji mesec je bil njen dokumentarec z naslovom Oče (Fuqin) uvrščen v finalne Mednarodnega festivala dokumentarnega filma zlato drevo v Frankfurtu, kjer se je zanj ogrelo indijsko podjetje, s katerim so se na licu mesta dogovorili o dovoljenju za predvajanje dvakrat na leto. To jo je izjemno opogumilo. Nato se je s podjetjem Huayun-Shengde dogovorila o zastopanju njenih avtorskih pravic po celem svetu, saj bo tako lahko hitreje našla naslednjega kupca.

"Prej se nisem spoznala na delovanje trgovine s filmi. Po tem, ko sem posnela film, sem sama obiskovala festivale dokumentarnega filma in pisala promocijska pisma tujim televizijskim postajam. Učinek tega početja je bil zelo nizek. Če poiščeš dobro platformo lahko z manj dela dosežeš več" pravi Feng Li. Platforma lahko nudi številne storitve, od snemanja in montaže tri minutnih promocijskih napovednikov, sestavlja besedila za oglase, vzpostavlja javne odnose z lokalnimi mediji, naveže stike s potencialnimi kupci, pomaga premostiti kulturne razlike med državami in na koncu pomaga obema stranema pri podpisu pogodb kot tudi njihovemu izvrševanju.

Trenutno so na Kitajskem že uveljavljeni Pekinški filmski festival, Kitajski filmski festival (v mestu Guangzhou), Kitajski mednarodni sejem ustvarjalne kulturne industrije v Pekingu in številne druge mednarodne platforme, pogosta pa je tudi organizacija konferenc v tujini. Vzemimo za primer razmere v filmski industriji leta 2014, ko je Kitajska organizirala petinšestdeset promocijskih dogodkov za kitajske filmske festivale v štiriinštiridesetih državah ter v Macau, Hong Kongu in na Tajvanu, ter izvedla 452 filmskih projekcij. Vzpostavitve mednarodnih platform nudijo pomembno tržišče za kitajske kulturne proizvode.

Podpredsednik Raziskovalnega inštituta za kulturno industrijo na Pekinški univerzi Chen Shaofeng meni, da je vzpostavitev mednarodne platforme za kulturno trgovanje v primerjavi z lastnim trudom na tem področju enako kot ladjedelništvo in morske odprave v primerjavi z bosim brodenjem po reki, saj lahko optimizira razporeditev sredstev, razširi mrežo za mednarodno trženje in tako spodbudi vstop kitajskih kulturnih proizvodov na mednarodno tržišče. "Razširitev in okrepitev teh tržišč predstavlja veliko in dolgoročno nalogo," meni Chen Shaofeng.

Vzpostavitev kvalitetnega kulturnega premoženja v tujini ter hitra pridobitev superiornih virov preko gibanja kapitala

Leta 2009 je kitajsko privatno podjetje Beauty Media (Qiaojiaren chuanmei) prebilo led, ko je v ZDA kupilo televizijsko mrežo ICN, katere poslovanje pa potem ni bilo najbolj idealno. Kasneje so bili podobni poskusi zelo redki. Leta 2014 je Kitajska na področju investicij v tujino po količini prehitela Japonsko in postala druga najmočnejša država z investicijami v tujino na svetu. A kulturni delež teh investicij je bil še vedno zelo majhen.

Od leta 2015 dalje pa je shranjena energija začela prihajati na površje in kitajska podjetja s področja kulture so se drugo za drugim začela pojavljati v tujini: investicijski konglomerat Fuxing (Fosun international) je za 1,5 milijarde ameriških dolarjev kupil podjetje Cirque du Soleil; Skupina Wanda (Wanda Group) je za 650 milijonov dolarjev kupila podjetje World Triathlon Corporation, pridobila večinski delež podjetja Hoyts, ki upravlja z drugo največjo mrežo kinodvoran v Avstraliji in v začetku tega leta za 3,5 milijarde dolarjev kupila podjetje Legendary Entertainment... kitajska podjetja popularne kulture preko investicij v nakupe in prevzeme, ter preko kombiniranih investicij neprestano širi lastništvo nad kvalitetnim kulturnim premoženjem v tujini.

"Z vidika trenutne situacije na svetovnem tržišču se nahajamo v zelo primernem času za investicije v tujino s strani kitajskih podjetji, ki se ukvarjajo s kulturo." je ocenil profesor s Kitajske fakultete za komunikacijske medije (Communication University of China) in odgovorni pri Bazi za raziskovanje teorije kitajskih kulturnih investicij v tujino gospod Li Huailiang in nadaljeval: "Preko nakupov in prevzemov lahko podjetja v najkrajšem možnem času pridobijo trg, ljudi, tehnologijo in ostale dragocene vire kupljenega podjetja in dosežejo skokovito rast. Po drugi strani lahko podjetja z izkušnjami, pridobljenimi z učenjem tuje proizvodnje in načinov vodenja, nemudoma pomagajo tudi pri širjenju drugih domačih podjetji."

"Med velikimi ameriškimi mednarodnimi korporacijami, katerih panoge segajo na področje popularne kulture in komunikacijskih medijev ni niti ene, ki ne bi nastala preko številnih nakupov in prevzemov lastninskih pravic." Li Huailiang navede primer medijske družbe News Corporation v lasti Ruperta Murdocha, ki je pot začela v Avstraliji in nato kupila angleška tabloida News of the World in The Sun. Ameriški Fox in številna druga podjetja so šele v obdobju večih desetletji in preko več desetih prevzemov dosegla današnji mednarodni obseg megalomanskih razsežnosti. "Fluidnost lastninskih pravic je eden izmed osnovnih pogojev za rast in krepitev podjetji. To še posebej velja za podjetja iz kulturnega področja" je še povedal Li Huailiang.

Dandanes so nakupi v tujini že postali sestavni del razvoja celotne industrije. Pred kratkim je izvršni direktor slavnega domačega filmskega in televizijskega podjetja Ciwen gospod Ma Zhongjun ob raziskovanju ameriškega trga razkril, da se njegovo podjetje zanima za nakup nekaterih ameriških založb, da bodo te v ZDA objavljale v angleščino prevedene kitajske internetne romane. Tako bo med širšimi ameriškimi množicami tlakovana pot za prihodnji razvoj filmov in drugih televizijskih programov.

Omembe vredno je tudi dejstvo, da so nakupi le en aspekt, še bolj pomembno pa je kasnejše inteligentno upravljanje. "Ker kulturno ozadje, razmere na tržišču in organizacijski sistemi v tujini niso popolnoma enaki kot na Kitajskem, je zelo pomembno, da kupljeno podjetje in njegov nov lastnik tudi po reorganizaciji lastniške strukture ohranita dobre odnose, sicer se lahko pojavijo veliki problemi" je povedal Chen Shaofeng.

Načrtovanje razvoja skupnega snemanja filmov in ustvarjanja televizijskih programov, ter s prilagajanjem razmeram v ciljni državi zmanjšati morebitni negativni vpliv medkulturnih razlik

Konec prejšnjega meseca so se pod vodstvom Oddelka za telenovele pri Državni administraciji za radio, film in televizijo na obisk v ZDA odpravila podjetja Shandong yingshi (Podjetje za filme in televizijo Shandonga), Huace yingye (Podjetje za filmsko industrijo Huace), Guangdong nanfang linghang in šest drugih kitajskih podjetji in kolektivov, ki se ukvarjajo s produkcijo telenovel. Geslo obiska se je glasilo "ameriško-kitajska koprodukcija".

Na primeru telenovele Princesa v palači je vidno, kako so v preteklosti kitajska dela ob izvozu v tujino v večini primerov morala skozi postopek ponovne montaže, da so bila prilagojena estetskim zahtevam in navadam tujega občinstva.

"To je nujno. Še bolj učinkovit način produkcije pa je sodelovanje med Kitajsko in ciljno državo na način, da imamo mednarodno predvajanje programov v mislih že v samem začetku projektov" pravi Chen Shaofeng in dodaja: "Samo z upoštevanjem lokalnih navad in tehnik v ciljni državi lahko izrazimo kitajski sistem vrednot, ne da bi trčili ob problem slabega sprejema s strani občinstva zaradi medkulturnih razlik."

Podjetje Guangdong nanfang linghang je sedemindvajsetega septembra z ameriškim partnerjem podpisalo pogodbo o skupnem snemanju telenovele Piao (Blišč). Direktor produkcije pri podjetju Guangdong nanfang linghang Wang Bo je za novinarje povedal: "Telenovela Piao govori o sto letni zgodovini boja kitajskih izseljencev v ZDA za preživetje. Standardi prenosa v obeh državah so različni in ustvarjanje scenarija je bilo izjemno težavno. Tam vsaka sezona vsebuje dvanajst delov, pri nas pa cela serija vsebuje štirideset, petdeset delov." Predstavil je še obliko sodelovanja v povsem začetnih korakih. Gre za isto temo, isto ekipo in iste igralce, pri tem da se kitajska verzija bolj osredotoča na vztrajnost kitajskega naroda in borbe za vedno nove lastne izboljšave, med tem ko ameriška verzija bolj izpostavlja ameriško obliko junaštva. Na tak način razrešujejo vprašanja medkulturnih razlik.

Praksa v različnih državah je pokazala, da je učinek "prodaje" kulturnih proizvodov boljši od učinka "podarjanja". Li Huailiang meni, da so efekti investicij in trgovska izmenjava na področju kulture vredni visokih pričakovanj. "Kitajska kultura se mora poleg širjenja navzven širiti tudi navznoter, tako da neslišno in nevsiljivo vstopi v vsakodnevna življenja prebivalcev drugih držav."

<Suggest To A Friend>
  <Print>