Home > News
Prva sodobna čitalnica za slepe in slabovidne na Kitajskem:če ne vidiš, še ne pomeni, da ne moreš brati

2017-01-06

Konec decembra 2016 je bila šestdeseta obletnica odprtja Prve knjižnice pekinškega okrožja Xicheng. Leta 2002 je bila v knjižnici odprta tudi čitalnica za slepe in slabovidne, ki je prva tovrstna čitalnica v državi.

Konec leta smo si novinarji Pekinških večernih novic (Beijing Evening News) prišli ogledat omenjeno čitalnico, v kateri so ravno takrat štirje ljudje brali in klepetali. Uslužbenec knjižnice Tang Hengzhou nam je povedal: "Naša odgovornost je zaščita vseh družbenih skupin, še posebej slepih in slabovidnih. Branje največje težave namreč povzroča prav tem ljudem."

Čitalnica ni velika in zaseda okrog dvajset kvadratnih metrov, odprta pa je samo do petih ali pol šestih popoldan. Braillova pisava se močno razlikuje od običajne pisave in na knjižnih policah dveh sten čitalnice smo opazili kot enciklopedije debele knjige s posebnim rumenim papirjem, polnim vdrtin in izboklin. Med časom našega obiska je v čitalnico po pomoti vstopil eden izmed obiskovalcev knjižnice, misleč, da je prišel v čitalnico z arhivom antičnih dokumentov.

Knjig v čitalnici za ljudi z okvaro vida ni veliko, vsebina pa se osredotoča predvsem na posebno zakonodajo slepih in slabovidnih ter psihologijo in življenjska vprašanja. Ker knjige za slepe in slabovidne zasedejo veliko prostora in jih je težko shranjevati, so v čitalnici uvedli "sistem izmeničnega branja", po katerem ob določenih terminih izmenjajo literaturo z drugimi podobnimi čitalnicami. V eno vrsto na knjižni polici lahko namreč zložijo le nekaj več kot deset knjig, na posamezni strani knjige pa je ponavadi natisnjenih le okrog petdeset pismenk.

Za slepe in slabovidne je precej zapletena tudi uporaba pametnih telefonov in računalnikov, saj jim že vnos nekaj enostavnih pismenk lahko vzame precej časa. S tem namenom so v čitalnico namestili računalniško opremo z operacijskim sistemom imenovanim "sončna izgovorjava". Za vsako mesto oziroma pismenko, na kateri se ustavi kazalnik računalniške miške, program ponuja izgovorjavo. Številni slepi in slabovidni so se na dveh posebnih računalnikih v čitalnici naučili brskanja po spletu in drugih računalniških veščin. Gospa Shi Xiuqing, ena izmed obiskovalk z okvaro vida, nam je povedala: "Letos sem opravila tečaj branja z mobilnim telefonom. Menim, da ni bistvene razlike v uporabi teh naprav med nami in običajnimi ljudmi. Oni gredo lahko na splet in tudi mi gremo lahko na splet; oni uporabljajo pametne telefone in tudi mi jih lahko uporabljamo. Vedno sem na tekočem s pomembnimi dnevnimi novicami."

Gospod Gu, ki ima prav tako okvaro vida, nam je povedal, da ponudba knjig, natisnjenih v Braillovi pisavi seveda ni popolna, vendar jim ta prostor nudi možnosti učenja in občutek pripadnosti. Njemu, ki živi v pekinškem okrožju Haidian, vsak obisk te čitalnice vzame precej časa, a kljub temu še naprej prihaja in se uči uporabe računalnika, pisanja, brskanja po spletu in drugih veščin. Med pogovorom nam je gospod Gu pokazal glasovno funkcijo svojega mobilnega telefona, ki nam je prebrala obvestila in novice objavljene s strani čitalnice, vabila na dogodke itd.

Gospod Xiao Huanyi nam je povedal, da je v čitalnico prvič prišel leta 2006 z nekaj prijatelji, ki imajo, enako kot on, okvaro vida. "V nekaj več kot desetih letih se je v čitalnici zamenjalo že kar nekaj učiteljev in prav vsi so bili izredno odgovorni. Če kaj potrebujemo, nam to takoj tudi priskrbijo. Kasneje sem že za vsako knjigo točno vedel, kje se nahaja in sem jo lahko poiskal tudi sam."

Gospa Shi Xiuqing nam je povedala, da ji daje čitalnica prijeten občutek topline in doma. "Tukaj je tako mirno. Čitalnica je izredno popestrila naš prosti čas. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi aktivnostmi. Pogoste so stare pekinške zgodbe in zgodbe o številnih spremembah v mestu. Tukaj sem že dvakrat pomagala organizirati srečanje slepih in slabovidnih."

Chen Ji je bil dolgo zvesti bralec v čitalnici, ki je s časom začel uživati pomoč in podporo čitalniškega osebja. V čitalnico je prihajal vse od njene ustanovitve in z zaposlenimi ustvaril prijateljske odnose. Ko kasneje zaradi visoke starosti ni več mogel obiskovati čitalnice, so mu zaposleni začeli knjige prinašati na dom. Ker gospod Chen Ji nima otrok, ima težko življenje in zaposleni v čitalnici se čutijo še bolj dolžne pomagati. Izmenično hodijo k njemu pospravljati in mu izrekajo voščila ob praznovanju rojstnega dne. "Vsi zaposleni ga poznamo. Tudi ljudje, ki se tukaj zaposlijo na novo, ga ob rojstnem dnevu ali praznovanju kitajskega novega leta redno obiskujejo." je še povedal Tang Hengzhou.

<Suggest To A Friend>
  <Print>